različna spolna želja v partnerskem odnosu in pogovor med partnerjema

Različna spolna želja je pogosta tema v partnerskih odnosih, saj lahko hitro prebudi občutke zavrnitve, pritiska, sramu in strahu, da za partnerja nismo več dovolj. Je eden pogostejših razlogov za napetost v partnerskih odnosih in hkrati eden najbolj napačno razumljenih.

»Če bi me imel rad, bi si me želel.«
»Vedno moram jaz prositi.«
»Z mano je očitno nekaj narobe.«
»Saj bi, pa mi enostavno ni do tega.«
»Spet bo razočaran/a.«

Če ste se v katerem od teh stavkov prepoznali, niste sami. Različna spolna želja je eden najpogostejših razlogov za napetost v partnerskih odnosih in hkrati eden najbolj napačno razumljenih. Pogosto mislimo, da gre zgolj za spolnost, v resnici pa so lahko v ozadju tudi občutek bližine, varnosti in lastne vrednosti.

Ko spolnost postane potrditev bližine

Za mnoge ljudi je spolnost eden pomembnih načinov, kako občutijo povezanost. Ko je spolnega stika več, se lahko počutijo zaželene, potrjene in izbrane. Ko ga je manj ali ga ni, pa se lahko hitro sprožijo globlji strahovi:

»Nisem več privlačen/a.«
»Nisem dovolj.«
»Nekaj je narobe z mano.«

Zato se potreba po bližini navzven pogosto ne izrazi kot ranljivost, ampak kot pritisk ali očitek:

»Zakaj se me nikoli ne dotakneš?«
»Vedno imaš izgovore.«
»Očitno ti ni več mar.«

Pod temi stavki pa se pogosto skriva nekaj veliko mehkejšega in bolečega:

»Rad/a bi čutil/a, da sem ti pomemben/a.«
»Rad/a bi vedel/a, da me še želiš.«

Umik se pogosto rodi iz strahu, ne iz pomanjkanja ljubezni

Na drugi strani je pogosto partner, ki ima manj spolne želje. To samo po sebi ne pomeni, da ima manj čustev ali da mu je za odnos manj mar. V njem se lahko odvijajo misli, kot so:

»Spet ga/jo bom razočaral/a.«
»Ne zmorem dati tega, kar pričakuje.«
»Če začnem, bo hotel/a več.«

Telo se lahko ob občutku pritiska zapre, zamrzne ali umakne. To se ne zgodi nujno zato, ker ne bi bilo ljubezni, ampak ker je lahko prisotnih preveč pritiska, sramu ali strahu pred neuspehom.

Zato se pojavijo stavki:

»Utrujen/a sem.«
»Res mi ni do tega.«
»Zakaj je seks vedno taka drama?«

A pod njimi se lahko skriva:

»Strah me je, da nisem dovolj.«
»Strah me je, da te bom izgubil/a.«

Različna spolna želja lahko ustvari začaran krog

Tako lahko nastane krog, v katerem nihče ne dobi tistega, kar v resnici potrebuje:

  • Eden išče bližino in potrditev ter ju išče vedno glasneje.
  • Drugi čuti pritisk in se začne umikati.
  • Umik potrdi strah prvega: »Nisem zaželen/a.«
  • Pritisk potrdi strah drugega: »Nisem dovolj dober/a.«

In bolj ko se oba trudita zaščititi pred bolečino, bolj se lahko oddaljujeta.

Kaj pomaga pri različni spolni želji?

Pogosto pomaga manj razpravljanja o tem, kdo ima prav glede spolnosti, in več pogovora o doživljanju, čustvih in potrebah obeh partnerjev. Preobrat se zato pogosto ne začne v spalnici, ampak v drugačnem pogovoru.

Namesto:

»Ti nikoli nočeš.«
»S tabo se ne da.«

lahko, če zmoremo, poskusimo:

»Ko se me ne želiš dotakniti, me zelo zaboli in postanem prestrašen/a.«
»Ko čutim, da nekaj pričakuješ od mene, se zaprem in me je sram.«

Takšni stavki niso enostavni, vendar bolj neposredno pokažejo, kaj se v človeku dogaja. Ko partner sliši jezo ali očitek, se pogosto zaščiti. Ko sliši strah, sram ali bolečino, pa se lahko odpre več prostora za bližino in razumevanje.

Spolna želja potrebuje občutek varnosti

Spolna želja težko raste v prostoru pritiska, dokazovanja ali strahu. Veliko lažje se lahko pojavi tam, kjer je dovoljeno reči:

»Takšen/na sem ta trenutek.«
»To mi je težko.«
»Rad/a bi, pa me je strah.«

Ko spolnost ni več test ljubezni, ampak povabilo v stik, se lahko začne spreminjati tudi odnos do nje.

Včasih je že stavek:

»Zdaj razumem, zakaj te boli.«

bolj intimen kot katerakoli tehnika ali dogovor.

Različna spolna želja sama po sebi ni nujno problem

Različna spolna želja sama po sebi ni vedno znak, da je z odnosom nekaj narobe. Težava nastane predvsem takrat, ko zaradi razlik začnemo verjeti, da nismo ljubljeni, zaželeni ali dovolj vredni.

Prav v razumevanju teh globljih občutkov se lahko začne pot nazaj k večji varnosti, bližini in spolni povezanosti.

Prispevek terapevtke Saše Golob je originalno objavljen na spletnem portalu revije Sensa.