Saša Golob, psihoterapija za posameznike, pare in družine v Ljubljani in online
Zakonska in družinska terapija | Emotionally Focused Couples Therapy (EFCT) | relacijski in telesno usmerjeni pristopi
Sem Saša Golob, psihoterapevtka, ki pri svojem delu spremljam posameznike, pare in družine skozi različna obdobja osebnih, partnerskih in družinskih sprememb.
Študij relacijske družinske terapije sem zaključila leta 2011. Svoje strokovno znanje nadalje poglabljam v specializaciji iz zakonske in družinske terapije, v Emotionally Focused Couples Therapy (EFCT) oziroma na čustva usmerjeni terapiji za pare ter v izobraževanju iz Somatic Experiencing® (SE®).
Posebej se posvečam partnerskim odnosom, partnerskim konfliktom in ponavljajočim se odnosnim vzorcem, čustveni oddaljenosti, bližini in intimnosti ter izzivom enostarševskih in sestavljenih družin.
Pri delu povezujem relacijsko in sistemsko razumevanje človeka in odnosov z na čustva usmerjenim pristopom ter znanjem s področja telesno usmerjenega dela, stresa in regulacije živčnega sistema.
Psihoterapijo izvajam v Ljubljani na Parmovi ulici 14 ter online, v slovenščini, angleščini in hrvaščini.
Kontakt:
info@sasagolob.si
S kom delam
Psihoterapevtsko spremljam:
- posameznike,
- pare,
- starše,
- družine,
- enostarševske družine,
- člane sestavljenih oziroma reorganiziranih družin.
Pri svojem delu se posebej posvečam:
- partnerskim konfliktom in ponavljajočim se negativnim ciklom,
- čustveni oddaljenosti med partnerjema,
- težavam pri vzpostavljanju bližine, zaupanja in varnosti,
- občutkom neslišanosti ali osamljenosti znotraj odnosa,
- težavam pri izražanju potreb in ranljivosti,
- intimnosti in razlikam v potrebah po bližini,
- življenjskim in partnerskim krizam,
- razhodom,
- sodelovanju med staršema po razhodu,
- enostarševskim in sestavljenim družinam,
- odnosu med novim partnerjem oziroma partnerko in otroki,
- prehajanju otrok med dvema domovoma,
- različnim načinom starševanja po razhodu,
- postavljanju meja,
- čustveni regulaciji,
- razumevanju telesnih odzivov ob stresu in odnosni ogroženosti.
Partnerska terapija
Partnerski odnosi so eno osrednjih področij mojega psihoterapevtskega dela.
Veliko parov pride na terapijo zato, ker se vedno znova znajdejo v podobnih konfliktih. Tema prepira se lahko spreminja, način, kako se partnerja srečujeta v njem, pa pogosto ostaja zelo podoben.
Eden lahko pritiska, sprašuje, kritizira ali išče odziv, drugi pa se umika, molči, racionalizira ali se brani. Sčasoma se partnerja lahko začneta doživljati kot nasprotnika, čeprav si oba pogosto želita prav nasprotno – več varnosti, bližine, sprejetosti in občutka, da sta drug drugemu pomembna.
Za stavki, kot so:
»Nikoli me ne poslušaš.«
»S tabo se ne da pogovarjati.«
»Vedno se umakneš.«
»Karkoli naredim, ni dovolj.«
se pogosto skrivajo veliko bolj ranljiva vprašanja:
Ali sem ti pomemben?
Me vidiš?
Ali se lahko nate zanesem?
Ali sem v najinem odnosu varen?
V partnerski terapiji zato ne iščemo predvsem krivca. Poskušamo razumeti odnosni vzorec oziroma negativni cikel, ki se ustvarja med partnerjema, ter čustva, strahove in potrebe, ki ga vzdržujejo.
Pri delu s pari svoje znanje posebej poglabljam v pristopu Emotionally Focused Couples Therapy (EFCT) oziroma na čustva usmerjeni terapiji za pare.
Emotionally Focused Couples Therapy – EFCT
Emotionally Focused Couples Therapy (EFCT) je na čustva usmerjen terapevtski pristop za delo s pari.
Posebno pozornost namenja čustveni povezanosti med partnerjema in vzorcem, v katere se par ob občutkih ogroženosti, zavrnitve ali oddaljenosti vedno znova ujame.
Pod jezo je lahko strah.
Pod kritiko hrepenenje po bližini.
Pod umikom občutek nemoči.
Pod navidezno hladnostjo pa strah pred zavrnitvijo ali neuspehom.
Ko partnerja začneta prepoznavati in izraziti bolj ranljive dele svojega doživljanja, se lahko postopoma spremeni tudi način, kako se srečujeta drug z drugim.
Več o pristopu lahko preberete na uradni strani
International Centre for Excellence in Emotionally Focused Therapy – ICEEFT.
Enostarševske in sestavljene družine
Posebno področje mojega strokovnega zanimanja in psihoterapevtskega dela so enostarševske in sestavljene družine.
Razhod staršev ni zgolj zaključek partnerskega odnosa. Pogosto pomeni globoko reorganizacijo celotnega družinskega sistema.
Starša iščeta nov način sodelovanja. Otroci se lahko začnejo premikati med dvema domovoma, različnimi načini življenja, pravili in družinskimi okolji. V življenje staršev lahko sčasoma vstopijo novi partnerji ter z njimi novi odnosi, pričakovanja in včasih tudi novi otroci.
Sestavljena družina zato ni preprosto nadaljevanje prejšnje družine z novimi člani. Vzpostavlja nov družinski sistem, ki potrebuje čas, da razvije svoje odnose, meje, vloge in občutek pripadnosti.
Pri terapevtskem delu se ukvarjamo tudi z vprašanji:
- kako otroka podpreti ob razhodu staršev,
- kako mu pomagati pri prehajanju med dvema domovoma,
- kako vzpostaviti dovolj stabilno sodelovanje med staršema po razhodu,
- kako ravnati ob različnih vzgojnih pristopih,
- kakšna je vloga novega partnerja oziroma partnerke,
- koliko in kdaj naj novi partner sodeluje pri vzgoji,
- kako razumeti otrokove lojalnostne konflikte,
- kako graditi odnos med otrokom in novim partnerjem starša,
- kako postaviti meje v sestavljeni družini,
- kako ohraniti partnerski odnos ob zahtevah starševstva in sestavljene družine,
- kako ustvarjati občutek pripadnosti, ne da bi otrok moral izbirati med staršema ali družinama.
Obdobje razhoda ter oblikovanja novih partnerskih in družinskih odnosov je lahko zelo zahtevno tako za odrasle kot za otroke. Hkrati je lahko tudi obdobje pomembne reorganizacije, v katerem se postopoma vzpostavijo novi in varnejši odnosi.
Več o delu z družinami: Družinska terapija.
Individualna psihoterapija
V individualno psihoterapijo ljudje pogosto vstopijo zaradi tesnobe, notranjega nemira, težav v odnosih, osamljenosti, težav pri postavljanju meja ali občutka, da v svojem življenju ne živijo tako, kot bi si želeli.
V psihoterapevtskem procesu skupaj raziskujemo:
- čustveno doživljanje,
- pomembne odnose,
- družinsko zgodovino,
- odnos do sebe,
- potrebe in meje,
- načine zaščite in obrambe,
- telesne odzive,
- ponavljajoče se življenjske in odnosne vzorce.
Cilj procesa ni postati nekdo drug, temveč bolje razumeti sebe, svoje potrebe in odzive ter dobiti več možnosti pri izbiri, kako želimo živeti in vstopati v odnose.
Več o individualni psihoterapiji
Kako razumem psihoterapevtski proces
Vsak človek, ki vstopi v terapevtski prostor, prinese svojo zgodbo, svoje odnose in načine, s katerimi se je skozi življenje naučil zaščititi sebe.
Zato ne verjamem v en terapevtski recept, ki bi ustrezal vsem.
Pomembno mi je ustvariti varen, spoštljiv in iskren terapevtski odnos, v katerem je mogoče postopoma raziskovati tudi bolj ranljive dele človekovega doživljanja.
Pri svojem delu me ne zanima zgolj, kako odstraniti simptom ali spremeniti posamezno vedenje. Zanima me tudi:
Kaj se dogaja pod tem odzivom?
Zakaj ga je človek nekoč potreboval?
Pred čim ga varuje?
Kaj potrebuje danes?
V terapevtskem procesu zato pozornost namenjamo mislim, čustvom in odnosom ter tudi telesnemu doživljanju.
Veliko naših najglobljih bolečin nastaja prav znotraj odnosov. Hkrati pa je varen odnos pogosto tudi prostor, kjer lahko nastanejo drugačne izkušnje – izkušnje, da smo lahko videni, slišani in sprejeti tudi takrat, ko smo ranljivi.
Moj terapevtski pristop
Relacijska družinska terapija in zakonska ter družinska terapija
Moje temeljno strokovno izhodišče je relacijsko in sistemsko razumevanje človeka.
Človeka ne razumemo kot izoliranega posameznika, temveč kot osebo, katere notranje doživljanje nastaja tudi znotraj pomembnih odnosov.
Zgodnji odnosi, družinska dinamika in načini vzpostavljanja bližine lahko vplivajo na to, kako pozneje doživljamo sebe, partnerja, otroke in druge pomembne ljudi.
Študij relacijske družinske terapije sem zaključila leta 2011, svoje znanje s področja zakonske in družinske terapije pa še naprej strokovno poglabljam.
Več o slovenskem strokovnem okviru zakonske in družinske terapije je na spletni strani
Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije – ZZDTS.
Emotionally Focused Couples Therapy – EFCT
Sem specializantka čustveno usmerjene terapije za pare – Emotionally Focused Couples Therapy (EFCT).
EFCT uporabljam predvsem pri razumevanju partnerskih odnosov, navezanosti, čustvene povezanosti ter negativnih ciklov, v katere se partnerja lahko ujameta.
Več o modelu EFCT na uradni strani ICEEFT.
Somatic Experiencing® – SE®
Svoje strokovno znanje nadgrajujem tudi v mednarodnem izobraževanju iz Somatic Experiencing® (SE®).
Zaključila sem modula Beginning I in Beginning II.
Somatic Experiencing® je telesno usmerjen pristop, ki posebno pozornost namenja razumevanju odzivov živčnega sistema na stres in travmatične izkušnje.
Telesni vidik mi pri psihoterapevtskem delu omogoča, da poleg misli, pomenov in čustev pozornost namenjamo tudi temu, kaj se v določenem trenutku dogaja v telesu.
Več o pristopu in strokovnem izobraževanju Somatic Experiencing®.
Izobrazba in strokovno izpopolnjevanje
2011 – zaključek študija relacijske družinske terapije
ZDT – zakonska in družinska terapija
Specializantka zakonske in družinske terapije.
EFCT – Emotionally Focused Couples Therapy
Specializantka čustveno usmerjene terapije za pare.
SE® – Somatic Experiencing®
Edukantka Somatic Experiencing®; zaključena modula Beginning I in Beginning II.
Poleg osrednjih specializacij svoje strokovno znanje redno nadgrajujem z dodatnimi domačimi in mednarodnimi izobraževanji s področja relacijske terapije, na čustva usmerjenega dela, somatskih pristopov, telesne regulacije in dela s travmatičnimi izkušnjami.
Supervizija in etični okvir
Pomemben del strokovnega in odgovornega terapevtskega dela predstavljata stalna refleksija lastnega dela in supervizija.
Vključena sem v redno individualno in skupinsko supervizijo.
Pri svojem delu sledim etičnim načelom psihoterapevtskega dela ter strokovnim smernicam Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS).
Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije – ZZDTS
Skupine, delavnice in izobraževanja
Poleg individualne, partnerske in družinske psihoterapije sem vodila oziroma vodim različne psihoterapevtske, podporne in izobraževalne skupine.
Med drugim sem vodila Skupino za mlade mamice, različne izobraževalne seminarje s področja partnerskih odnosov ter štiri leta moderirala forum Sočutno starševstvo.
Že več let v osnovnih šolah izvajam tudi celodnevne preventivne in izobraževalne delavnice s področja:
- zdravih življenjskih izbir,
- alkohola in drugih psihoaktivnih snovi,
- preprečevanja zasvojenosti,
- medosebnih odnosov,
- čustev,
- samopodobe,
- identitete,
- postavljanja meja,
- odgovornega odločanja.
Izvajam tudi predavanja in seminarje s področja partnerskih in družinskih odnosov, starševstva, enostarševskih in sestavljenih družin, čustvene regulacije ter odnosnih vzorcev.
Izbrane strokovne objave v Sensi
O partnerskih odnosih, intimnosti, konfliktih, čustveni povezanosti in psihoterapiji redno pišem tudi za Sensa Slovenija.
Najlepši dopusti nas spomnijo, da je bližina včasih naporna, a prav v njej najdemo največ varnosti
Sensa, julij 2026
O tem, zakaj bližina med dopustom pogosto razkrije tisto, kar partnerja med vsakdanjimi obveznostmi lahko dlje časa odlagata.
Vse več moških predlaga partnersko terapijo
Sensa, marec 2026
O moških, ranljivosti, partnerski terapiji in želji po ponovni čustveni povezanosti.
Različna spolna želja je eden pogostejših razlogov za napetost v partnerskih odnosih
Sensa, januar 2026
O razlikah v spolni želji ter potrebah po bližini, sprejetosti, varnosti in zaželenosti.
Zamere v odnosu se začnejo tam, kjer nekaj boli, pa ostane neizrečeno
Sensa, januar 2026
O zamerah, občutku neslišanosti in negativnih partnerskih ciklih.
Intimnost ni spolnost – je nekaj veliko globljega od telesnega stika
Sensa, oktober 2025
O čustveni in odnosni intimnosti, varnosti, ranljivosti in bližini.
Prepir se lahko spremeni v priložnost za bližino
Sensa, september 2025
O tem, kaj se skriva pod očitki, umikom in jezo ter kako lahko konflikt postane prostor novega stika.
Več strokovnih prispevkov Saše Golob
Osebno
Največje zadovoljstvo v terapevtskem delu mi prinesejo trenutki, ko človek čez čas začuti, da danes živi drugače.
Da je v njem več miru.
Da lažje diha.
Da si bolj zaupa.
Da drugače stopa v svoje odnose.
Sama največ miru najdem v naravi, predvsem ob morju.
Morje me vedno znova spominja, da so tudi veliki valovi del širšega ritma. Včasih nas življenje premetava, ustraši ali odnese daleč od občutka trdnih tal. Potem pridejo tudi obdobja mirnejše gladine.
Moja motivacija za terapevtsko delo ostaja zaupanje v človekovo sposobnost spremembe ter v zdravilno moč odnosa, v katerem je mogoče postopoma ponovno začutiti varnost, bližino in stik s sabo.
Psihoterapija v Ljubljani in online
Psihoterapijo izvajam v terapevtskem prostoru:
Parmova ulica 14, 1000 Ljubljana
Možna je tudi online psihoterapija preko videoklica.
Psihoterapijo, seminarje in predavanja izvajam v:
- slovenščini,
- angleščini,
- hrvaščini.
Kontakt
Saša Golob
Zakonska in družinska terapija, Saša Golob s.p.
Parmova ulica 14
1000 Ljubljana
E-pošta:
info@sasagolob.si
Saša Golob, psihoterapevtka
Individualna, partnerska in družinska terapija