Prava intima je veliko več kot telesni stik. Je prostor, kjer sta partnerja videna, sprejeta in povezana, tudi tam, kjer je najtežje.

Intimen odnos je odnos, v katerem si dovolimo biti pristni, brez mask in pretvarjanja. Kjer lahko izrazimo sebe v vseh odtenkih, tudi v ranljivosti in nepopolnosti, ter kljub temu ostanemo sprejeti. Intima je bližina, tista posebna vez med ljudmi, v kateri se počutimo varne, videne in ljubljene. Lahko je telesna, čustvena, duhovna ali mentalna in vedno vključuje občutek zaupanja, ranljivosti ter pristnosti.

Intima se skriva v drobnih, a globokih trenutkih, ki povezujejo.

Intimen je lahko globok pogled, ki sporoča: »Tu sem zate.«

Je nekajminutni zmenek ob kavi brez telefona, s polno prisotnostjo v tem trenutku.

Je ljubeča pozornost v vprašanju: »Kako si? Kakšen dan je za tabo?«

Intima je topla energija, ki steče med dvema ob obujanju lepih spominov ali ob načrtovanju skupne prihodnosti.

Je tišina, v kateri je obema udobno, ko ni treba ničesar povedati, pa se vse čuti.

Je ranljiv trenutek, ko zmoremo priznati: »Danes mi je težko,« in drugi ostane, z nežnostjo, ne z rešitvami.

Intima je podarjena čokolada ali roža iz ljubezni ter zavedanja, da odnos ni samoumeven.

Je kratko sporočilo, ki pove, da te nekdo pogreša in misli nate.

Je smeh, ki postane vajin interni jezik, drobne šale in iskrice, ki jih razumeta samo vidva.

Intimen je trenutek, ko partner opazi male podrobnosti, ki jih drugi spregledajo, kako se smejiš, kako ti zadiši kava, kako ti zasvetijo oči, ko govoriš o nečem, kar ljubiš.

Ko začuti tvojo energijo, še preden najdeš besede zanjo.

Intima je skupni večerni ritual, objem pred spanjem, trenutek hvaležnosti za dan ali preprosto dotik stopal, da začutita pripadnost.

Je topel objem, ki traja sekundo dlje, božanje po laseh ali razvajanje telesa z nežno masažo.

Je stisk roke na sprehodu ali opazovanje sončnega zahoda z ljubljeno osebo.

Intima je, ko dva lahko delita sanje, strahove in hrepenenja ter jih držita nežno, kot nekaj svetega.

Je trenutek iskrene skrbi, ko ti partner prinese odejo, ker ve, da te hitro zazebe, ali ti skuha čaj, ko začuti, da potrebuješ umiritev.

Je poljub na čelo, dotik dlani na hrbtu ali pogled tik pred spanjem, ki ti potrdi:

»Viden/a si. Pomemben/a si mi.«

Intima je ključna, ker hrani odnose. Brez nje smo lahko skupaj, a osamljeni.

Z njo pa odnos postane prostor rasti, topline, nežnosti in globoke povezanosti. Ima tudi zdravilni potencial. Lahko pomaga zaceliti rane, ki izvirajo iz preteklih odnosov ali otroštva. Namesto nezavednega ponavljanja starih vzorcev ponuja možnost zavestne izbire: predanost, iskrenost in sočutno bližino.

A intimnost ni samoumevna. Ne nastane sama od sebe.

Gradi se postopoma, iz dneva v dan, iz navzočnosti in drobnih gest ljubezni. Njeni temelji so zaupanje, spoštovanje in ljubezen. Ko se kateri od teh temeljev omaje, pade tudi občutek varnosti. In brez varnosti intima začne bledeti.

Zato je intimo vredno negovati, vsak dan znova.

Prispevek terapevtke Saše Golob je originalno objavljen na spletnem portalu revije Sensa.

The post Intima ni spolnost: brez nje smo lahko skupaj, a osamljeni appeared first on Saša Golob.

Prepiri v partnerstvu niso nujno znak, da je nekaj narobe – pogosto so prikrit klic po bližini in občutku, da smo ljubljeni. Če znamo prepoznati, kaj se skriva za očitki, tišino ali jezo, lahko konflikt postane priložnost za globljo povezanost.

Kritika in občutki krivde so prvi poskusi reševanja stiske, vendar se na ta način nesporazum le še poglobi. V resnici pogosto ne gre za iskanje krivca in dokazov o neujemanjih, temveč za klic po povezanosti. Naše najgloblje potrebe so varnost, bližina in občutek, da smo ljubljeni.

Oglas

Kaj če bi letos vložili 1.000 € v zlato? Odkrijte, koliko bi lahko zaslužili – prejmite brezplačno e-knjigo!

Ko jih ne zaznamo, se sproži stiska, ki jo vsak izrazi po svoje. Nekateri glasneje – z očitki in navalom jeze –, drugi s tišino in umikom. Če pogledamo pod površino, sta oba odziva načina, kako izraziti bolečino in poiskati stik. Partnerski konflikt je lahko priložnost za grajenje mostov in razumevanje svoje ter partnerjeve potrebe po varni navezanosti.

V jedru vsakega odnosa je vprašanje: »Ali sem zate pomemben/a? Ali boš tu, ko te bom potreboval/a?« Takšna vprašanja govorijo o navezanosti, odgovori, ki jih posameznik ponotranji že v otroštvu, pa močno zaznamujejo tudi partnerske odnose.

Varna navezanost pomeni, da lahko v odnosu pokažem svojo ranljivost, ker zaupam, da me bo drugi sprejel in ostal ob meni. Takrat se počutimo mirni, povezani in polni življenjske energije. Ko pa je navezanost ogrožena, pride do tesnobe, nemira ter različnih strategij iskanja stika.

Čustveno usmerjena terapija (EFT) parom pomaga ponovno ustvariti varno navezanost. Skozi terapevtski proces se partnerja ne vidita več kot nasprotnika, ampak kot zaveznika. Njun skupni nasprotnik postane začaran cikel pritiskov in umikov, v katerega sta se ujela in ga skozi čas utrdila.

S tem zavedanjem lahko počasi ustavljata hipne odzive, ki povzročajo bolečino. Ko upočasnita avtomatsko delovanje, lahko začneta vnašati spremembe. Pri tem je pomembna spoštljiva komunikacija in sočutno poslušanje drugega. Ko se povežeta na globljem nivoju, se odpre prostor za toplino, razumevanje, občutek pripadnosti in ljubezen, po kateri oba hrepenita. EFT se osredotoča predvsem na dinamiko v odnosu in izkušnjo, v kateri sta oba partnerja slišana ter sprejeta v ranljivosti.

Objavljeno: https://sensa.metropolitan.si/terapevti-svetujejo/prepir-eft-terapija-sasa-golob-delavnica/

The post Prepir se lahko spremeni v priložnost za bližino appeared first on Saša Golob.

V vsakem partnerskem odnosu se pojavijo trenutki napetosti in konfliktov. Pogosto se zgodi, da eden od partnerjev izrazi jezo, umik ali kritiko, pod površjem pa se skriva nekaj povsem drugega: bolečina, strah ali občutek zapuščenosti. Cilj na čustva usmerjene terapije za pare (Emotionally Focused Couple Therapy EFCT; izvorna avtorica Sue Johnson) je preoblikovanje čustvenih izkušenj in ustvarjanje novega, varnega čustvenega prostora v odnosu.

Jeza je pogosto sekundarno čustvo, zaščitni odziv, ki zakrije globlja, primarna čustva (strah, žalost, občutek zavrnjenosti). Ko partner reče: ‘Nikoli nimaš časa zame!’, je v ozadju morda globok občutek žalosti ali strahu, da mu ni pomemben. Ko partnerja s pomočjo EFT prepoznata in izrazita ta primarna čustva, postaneta bolj povezana in čustveno dostopna drug do drugega. Posledično je v odnosu več bližine in varnosti.

Ko partnerja iz sekundarnih reakcij prestopita v ranljivost, se ustvari prostor za novo izkušnjo. Namesto začaranega kroga očitkov, umika in obramb se začne odpirati prostor sočutja in podpore. Če nekdo reče: ‘Bojim se, da ti nisem dovolj pomemben’, partner dobi možnost odgovoriti s sočutjem, kar spremeni celotno dinamiko odnosa.

V EFT pogosto govorimo o negativnem ciklu ali ‘plesu’, kjer se en partner umika, drugi pa pritiska. Ta krog je ‘tretji igralec’ v odnosu, ki ga je potrebno prepoznati. Ko par  ozavesti, da se spet vrti v istem krogu, lahko zavestno ustavi korake in izbere nov način povezovanja.

Preoblikovanje čustvenih izkušenj je proces. Ne pomeni, da konfliktov ne bo več, ampak da bosta partnerja znala hitreje prepoznati, kaj se skriva pod površino, in se srečati na globlji ravni. Prav ranljivost je tista, ki odpira vrata k bližini, varnosti in ljubezni. Za trajno spremembo je potreben proces utrjevanja; večkratno ponavljanje novih, pozitivnih čustvenih izkušenj, ki postopoma prepišejo stare vzorce. Prav tako je ključna tudi integracija, saj mora par nove čustvene odzive ponotranjiti, da postanejo del njune skupne zgodbe in vsakodnevne interakcije.

Skozi utrjevanje in integracijo par ne gradi le začasnega olajšanja, temveč ustvarja stabilno in varno čustveno vez, ki ju podpira tudi v trenutkih stresa in negotovosti. To je temelj varne navezanosti, ki jo EFT postavlja v središče partnerske povezanosti.

Objavljeno: https://sensa.metropolitan.si/terapevti-svetujejo/sasa-golob-eft-primarna-custva/

The post Ko partnerja s pomočjo EFCT prepoznata in izrazita primarna čustva, postaneta bolj povezana appeared first on Saša Golob.

Zakonska terapevtka: Vsak zaključen partnerski odnos v sebi nosi to skrito darilo

Kako preboleti razhod s partnerjem, koliko časa potrebujemo, da prebolimo preteklo zvezo in kdaj je pravi čas, da se spustimo v novo?

Drugi pogosti mit glede prebolevanja zveze je tudi, da naj bi zapuščeni potreboval kar pol toliko časa, kot je trajal razpadli partnerski odnos, kar lahko v primeru desetletnega partnerstva nanese pet let prebolevanja. Golobova je skeptična do te priljubljene trditve, ki so jo ovekovečili celo v kultni seriji Seks v mestu.

»Sama tega sicer ne bi potrdila, saj poznam primere ljudi, ki so si v roku leta in pol po prekinitvi dolgotrajne zveze že ustvarili lepo življenje in po možnosti vstopili v novo partnersko zvezo. Pri teh stvareh ni pravil,« prepričanje komentira terapevtka.

Bolj kot to, koliko let smo bili v odnosu, pri prebolevanju šteje, kako realistični smo bili v partnerski zvezi in na kakšen način smo jo končali. Če smo do zadnjega živeli v iluziji, da je vse romantično in rožnato, bo razhod predstavljal večji šok in ga bo težje predelati, meni terapevtka.

»Nekatere ženske čakajo tudi več desetletij in upajo, da bodo spremenile svojega partnerja, ki ima na primer težave z odvisnostjo. Take osebe čaka po zaključku odnosa veliko dela na sebi, saj morajo predelati vse iluzije, ki so se nabirale leta in leta,« pravi Golobova.

In čeprav večkrat slišimo o bolečih razhodih, ki so posledica prevar in izdaj partnerja, v veliko primerih ljudje skupaj ugotovijo, da niso več zadovoljni v odnosu in da je bolje, da se razidejo. V takšnih primerih prebolevanje razhoda ni tako dolgotrajno in boleče, kot če nas konec preseneti kot strela z jasnega.

»Nekateri ljudje veliko stvari predelajo že med odnosom, zato je zaključek zveze zanje samo pika na i in so kmalu pripravljeni, da si ustvarijo novo življenje,« pove Golobova.

Vendar tudi prevara ni vedno glavni razlog, da se pari razidejo. Pravzaprav je skok čez plot večkrat simptom oziroma posledica slabega odnosa med partnerjema, medtem ko so se njune težave začele že veliko prej.

»Po mojih izkušnjah je tako, da je bilo po tem, ko sva s kakšno osebo, ki se ji je zgodila prevara, raziskovali in analizirali odnos, ugotovljeno, da dejansko ni šlo za presenečenje, saj so se stvari postopoma nabirale že dlje časa. Že prej so se pojavili znaki, da nekdo v zvezi ni zadovoljen ali da nekaj ni bilo izgovorjeno, čeprav si človek tega takrat še ni bil zmožen priznati. Morda se je za odnos trudila samo ena oseba, kar se seveda na dolgi rok ne izide,« nam je razkrila terapevtka.

Partnerstva, ki so nastala iz prevare, se običajno ne izidejo, ker že sam vstop v odnos temelji na nezaupanju.

Vsakemu človeku bi torej morali pustiti, da preboleva razhod tako dolgo, kolikor mu ustreza. Besede, kot so, »zdaj je pa že preteklo dovolj časa«, ali »čas je, da spoznaš koga novega«, nekomu, ki ni pripravljen na korak naprej, ne bodo pomagale. Je pa smiselno ukrepati, če žalovanje traja v nedogled.

»Če je melanholično počutje prisotno dlje časa in se oseba še po pol leta ne more vrniti v neko funkcionalno življenje; zjutraj težko vstane iz postelje, ji je muka iti v službo, ki jo je prej z veseljem opravljala, se zapira vase, takrat osebo vedno opozorim, da bi bilo morda dobro iti na pregled k psihiatru, da ta preveri, če ni v ozadju kakšna dlje časa trajajoča depresija,« opozarja Golobova in dodaja:

»Žalovanje bi moralo namreč v roku pol leta začeti popuščati, da človek ne obtiči v bolečini in žalosti. Če se to ne zgodi, bi ljudem svetovala, da se obrnejo na strokovnjaka, s katerim bodo lažje predelali stvari in zacelili stare rane.«

Kako vemo, da smo preboleli partnerja?

»To se zgodi takrat, ko oseba ponovno vzpostavi funkcionalno življenje, ko se poslovi od odnosa in ne premleva več starih zgodb znova in znova,« pravi terapevtka. Da smo resnično preboleli bivšega, kaže, ko se lahko brez bolečin spominjamo preteklega odnosa in ne hrepenimo po preteklosti, ampak živimo življenje tukaj in zdaj, z elanom in cilji za prihodnost.

Po mnenju Golobove oseba razhod dokončno preboli, ko »postane približek osebe, kakršna je bila, preden je vstopila v ta odnos. Ni več odvisna od svojega bivšega partnerja in navezana nanj. Dober pokazatelj je tudi to, da je ne gane več, kako, kje in s kom njen bivši partner živi.«

Korak naprej, v novo partnerstvo

Ko smo torej dosegli to stopnjo, je šele pravi čas, da se spustimo v novo partnersko zvezo. V nasprotnem primeru namreč tvegamo, da vse nepredelane stvari, nesemo v nov odnos.

»Če gremo iz enega odnosa takoj v drugega, s tem bolečino potlačimo, vendar jo še vedno nosimo s sabo. Gre za vsebine, ki jih nismo predelali in ki – kot kažejo izkušnje – prej ali slej izbruhnejo na površje v novem partnerstvu. Posledično se v novem partnerstvu lahko kmalu soočamo z enakimi težavami, kot so se pojavile v prejšnji zvezi,« razloži Golobova in pripomni, da so na podobni preizkušnji tudi odnosi, ki se rodijo iz afer. »Partnerstva, ki so nastala iz prevare, se običajno ne izidejo, ker že sam vstop v odnos temelji na nezaupanju.«

Dovolite si biti samski

Če ste se nedavno razšli s partnerjem, naj se vam torej ne mudi v novo zvezo. Ne bojte se samskosti in se zoperstavite strahu, ki vas žene v cono udobne dvojine, saj je za dober ljubezenski odnos nujno, da najprej vzljubite sami sebe.

»Obdobje samskosti je lepa priložnost, da človek razišče, kdo je, kaj ga veseli, kakšne so njegove želje, in se posveti dejavnostim, ki ga veselijo. Takrat v novem partnerstvu ne išče več utehe in tolažbe, ampak si želi zgraditi zdrav odnos,« pravi terapevtka Saša Golob in doda:

»Mislim, da vsak zaključen partnerski odnos v sebi nosi skrito darilo, saj oseba na podlagi izkušnje lažje ugotovi, kaj si želi zase v odnosu in česa ne bo tolerirala več. Tako v partnerstvo vstopita dva zrela človeka, ne pa dve ranjeni dušici, ki drug z drugim preigravata boleče in nefunkcionalne scenarije.«

The post Kako preboleti razhod appeared first on Saša Golob.

The post Iskrenost appeared first on Saša Golob.

V resnici gre za človeško potrebo po varnem prostoru in odnosu, kjer je dovoljeno izraziti sebe. Strokovno znanje terapevta nima smisla, če le ta v sebi ne čuti tega poslanstva in ne nosi v svojem srcu sočutja ter kapacitete se resnično povezati s klientom. In obratno brez predhodnega znanja težko vodiš ljudi skozi predelovanje težkih travm. Ko enkrat združiš vse to ter dodaš osebne, življenjske izkušnje lahko marsikomu pomagaš iz nemira v notranji mir. Iz strahu v ljubezen. Iz depresije v smisel življenja. Marsikomu, ne pa vsem. Zato je pri izbiri pomoči vedno dobro poslušati veliko sebe in malo druge. V psihoterapiji je več smeri, vsak terapevt pa nosi svoj odtenek osebnosti in zato se ne moreš pri vsakem počutiti dobro, sproščeno in zaupanja vredno.

Profesor na fakulteti je nekoč rekel, da je psihoterapija osebna higiena. Se strinjam, vsi ljudje imamo točke v življenju, ko smo izgubljeni, čutimo nemoč, bolečino in ne vemo kako naprej. Zakaj ne bi takrat poiskali varen odnos in nekoga, ki nam bo pomagal naprej?

The post Psihoterapija appeared first on Saša Golob.